Vzreditelja psarne Svisart Jana in Alojz Babnik

Prvega Veliki švicarski planšarski pes (v nadeljevanju VŠPP) sva pripeljala iz švice leta 1996, in sicer psičko Eilo von der Rheinebene (skoteno 31.12.1995), v rodovno knjigo pa je bila vpisana pod številko SLR Vpp 000001. Tako je postala prvi VŠPP v Sloveniji in predvidevamo da tudi na "Balkanu".
VŠPP
nama je bila všeč že leta 1990, ko sva ustvarjala dom in družino. Iskala sva družinskega psa in tako naletela na to čudovito pasmo v Švici. Takoj sva se vpisala na čakalno listo. Ker je bilo tedaj tudi v Švici malo legel in ker so smatrali slovence kot balkance, smo zaman čakali dolgih 6 let. Nato smo leta 1996 preko svojega prijatelja, ki je bil tedaj predsednik enega od švicarskih kantonov, dobili svojo psičko Eilo. Psičko je kupil na svoje ime, nato pa sva jo odkupila midva in tako prišla do svoje željene pasme.
Po prvem parjenju z plemenjakom Chino Fajo iz Švice je Eila skotila le enega živega mladiča, psičko, ki smo jo poimenovali Lara (skoteno 11.8.1997) in je ostala doma. V rodovno knjigo se je vpisala pod številko SLR Vpp  000002 in je bila prvi VŠPP skoten v Sloveniji. Leta 1998  smo parili psičko Eilo z plemenjakom Berom. Dobila sta  dva mladička (skotena 13.8.1998), samčka Berota in samičko Brino. Kasneje leta 1999 pa smo parili psički Eilo in pa še Laro z plemenjakom Axelom vom Guten Ton iz Avstrije. Obe psički sta srečno kotili, Eila je dobila 3 in Lara pa 9 mladičkov. Z obemi legli lahko rečemo, da se je začela slovenska vzreja VŠPP.
  

          
                                                                         Eila in Lara od Art, prva in druga psička v Slovenij.

V naši psarni Svisart smo doslej vzredili že več kot 230 mladičkov, poleg tega pa imajo naši plemenjaki tudi več kot 400 potomcev. Do letošnjega (2023) septembra je bilo v slovensko rodovno knjigo vpisanih 1685 VŠPP, število legel in mladičev se povečuje. Vsako leto se skoti okoli 100 mladičev, kar je največ med velikimi pasmami psov. Približno deset odstotkov jih vzreditelji prodamo v tujno. VŠPP so torej v Sloveniji vse bolj priljubljeni, enako pa velja tudi za Evropo, kjer so ti švicarji vse bolj cenjeni, še zlasti v Švici, Nemčiji, Avstriji in zadnja leta tudi na Češkem in Slovaškem. Ker se z vzrejo VŠPP ukvarjamo že več kot 20 let in imamo bogate izkušnje, opozarjamo in prosimo, še zlasti vzreditelje - začetnike, da naj za vzrejo uporabljajo zares kakovostne plemenjake in plemenke, ker le z kvalitetnimi psi se bomo lahko kosali z vzreditelji iz  Evrope in po svetu.

 

            


 MNENJE O PASMI ALOJZ BABNIK

Po mojem mnenju je veliki švicarski planšarski pes najlepši na svetu. Imamo tri psičke domače vzreje. Navdušuje nas velikost pasme, elegantna telesna zgradba in lepe barve kožuha. VŠPP ima tudi zelo lep značaj. Je čuječ, umirjen, samozavesten in dobročuten. Zelo rad ima vse njemu znane ljudi. Po naravi je zaščitniški in po potrebi varuje svoje Ijudi. O njegovi zaščitniški naravi je veliko zgodb, zelo znana pa je tista o psu Neru (pes, ki je bil skupaj z Bellom prvi vpisan v švicarsko rodovno knjigo), ki je bil veliki švicarski planšarski pes. Nekega večera je bil Nero s svojim lastnikom v gostilni. Ponoči so šli peš domov Nero, njegov gospodar in močno opiti sosed. Kuža ni tako kot ponavadi spremljal gospodarja, ampak pijanega soseda. Ko je on padel v potok, ga je Nero potegnil iz vode, nato pa ga je spremljal do doma in je pri njem ostal vso noč. Ta zgodba je samo ena izmed mnogih, ki dokazuje zakaj je pes človekov najboljši prijatelj. V Slovenji je nekaj več kot 200 VŠPP, njihovo število pa se kar hitro povečuje, kar samo dokazuje da so tudi ostali, tako kot pred njimi mi, opazili lepoto te pasme. V kolikor se kadarkoli odločite posvojiti to pasmo, vam nikoli ne bo žal. 
Alojz Babnik, prvi vzreditelj VŠPP v Sloveniji


 
ZA NAMI ŽE 20 LET IZKUŠENJ

strokovnost in ljubezen do dela

FOTO GALERIJE

how how, poglejte nas